O DIŠAVAH

Pogosta vprašanja

1. Kaj pomenijo izrazi parfum, parfumska voda, toaletna voda in kolonjska voda?

Parfum vsebuje 15-30 % esence (dišavnih sestavin), eau de parfum oz. parfumska voda  8-15 %, eau de toilette oz. toaletna voda 4-8 %, eau de cologne oz. kolonjska voda pa 3-5 %. Navedeni odstotki veljajo za 70-90 % alkohol (pogosto etanol).

2. Kako izbrati pravo dišavo?

To je odvisno predvsem od posameznikovega okusa. Nikoli ne izberite dišave na osnovi vzorca; parfum ali podoben izdelek, ki ga apliciramo na vatirano palčko, v pokrovček parfuma ipd., se na zraku razdiši, zato se vonj zagotovo ne ujema z originalno dišavo zapakirano v embalaži. 

3. Je res, da enak parfum na različnih osebah diši drugače?

Da, to je res. Vsaka oseba ima svoj specifičen vonj, ki je odvisen od lastnosti kože (pH), prehrane in življenjskih navad. Dišava, ki na neki osebi diši zelo prijetno, se lahko na koži drugega uporabnika razdiši povsem drugače.

4. Ali se vonj dišave spremeni, če uporabnik je na primer začinjeno hrano?

Ne, ne spremeni se vonj dišave temveč vonj kože. Koža oddaja vonj presnovne pretvorbe zaužite hrane; ta sprememba je razlog, da aroma dišave oddaja drugačen celotni vtis, ki se razlikuje od dišave same.

5. Ali dišave vplivajo na naše razpoloženje?

Da, zelo. Vonj neposredno vpliva na čustveno stanje. Prijetne vonjave lahko hitro izboljšajo vaše razpoloženje, ostre in intenzivne arome pa so lahko moteče in nam povzročajo težave (npr. glavobol).

6. Ali obstajajo erotične dišave?

Načeloma ne, vsaj ne v smislu neposrednega afrodiziaka. Vendar prijetne dišave, ki jih uporablja oseba, ki vam vzbuja zanimanje, lahko dražijo vaše čute. Bolj kot je vonj svež, saden ali lahkoten, manj draži naše čute.

7. Ali obstajajo pravila, kako uporabljati dišave?

Da. Parfum naj ne bi nikoli "ustrahoval" okolice. Pri parfumih še bolj kot kjer koli drugje velja pravilo "manj je več". Čez dan je zaželena uporaba lahkotnejših dišav, kot so toaletne in kolonjske vode (EDT, EDC). Sam parfum uporabimo le za posebne priložnosti. Prav tako je priporočljivo, da dišavo izberemo glede na letni čas. Za vroče poletne dni so kot nalašč bujni cvetlični ali citrusni vonji, kot tudi njihove neštete različice. V hladnih letnih časih uporabljamo težje balzamižne in orientalske vonje. Seveda to ni železno pravilo. Izbira dišavne garderobe vsake osebe je odvisna od njenega osebnega okusa in načina življenja.

8. Zakaj ne smem uporabiti več dišav naenkrat?

Vsaka dišava je ena harmonična celota. Ob sočasni uporabi drugačnih, različno dišečih vonjev, pogosto pride do disharmonije vonjev, kar lahko povzroči neprijetne občutke.

9. Kako in na katerih mestih naj "nosim" dišavo?

Primarno gre za vprašanje koncentracije dišave. Najbolj znana "kapljica za ušesni mešiček" velja za parfume (najbolj koncentrirane dišave). Načeloma dišave uporabljamo oz. apliciramo na mesta, kjer je pod kožo največ kapilar, npr. notranja stran komolca, pa tudi na mesta, kjer je koža najtoplejša in kjer se vonj dišave popolnoma razvije. Dišavo lahko nanesemo tudi na lase, tik nad lasiščem. Izredno dobro se dišava razdiši tudi na oblačilih iz naravnih materialov in krzna, ni pa jih priporočljivo nanašati na bela in lahka oblačila ali na oblačila iz naravne svile.

10. Kako dolgo je parfum uporaben in kako prepoznamo, da je s parfum nekaj narobe?

Če steklenička dišave ni izpostavljena direktni sončni svetlobi in temperaturi nad 20°C, bo dišava uporabna pol leta dlje kot običajno. Dišava v originalno zaprti steklenički naj bi bila uporabna 1 leto. Dišava, kjer opazimo spremembo barve (po navadi temnejši odtenek okoli pokrovčka), je običajno star. Tudi kisli in smolnati vonji dišav ali podobnih izdelkov signalizirajo, da je njihov čas na vaši parfumski kredenci žal poteke

Razvrščanje dišav (olfaktorne skupine)

DIšave se glede na svojo sestavo delijo v t. i. olfaktorne družine oz. skupine. Tovrstna kategorizacija nam lahko pomaga pri izbiri dišav, saj vsakemu posamezniku večinoma ustrezajo dišave iz iste olfaktorne družine.
Dišave imajo izredno kompleksno sestavo, vendar večinoma temeljijo na določenem akordu, ki določa njegovo skupino. S pomočjo ostalih akordov jih lahko razdelimo tudi v podskupine. Obstaja več različnih razdelitev, v grobem pa se dišave delijo v nekaj glavnih skupin. Glede na prevladujoče note ločimo cvetne, začimbne, lesne, sadne in sveže vonje. Opojni cvetlični vonji se podajo romantičnim in nežnim, bogati začimbni vonji pristajajo čutnim zapeljivkam, lesni samozavestnim in elegantnim ženskam, sadne dišave so najbolj primerne za igrive in optimistične ženske, sveži vonji pa za spontane ljubiteljice narave. Moške dišave se delijo le na začimbne, lesne in sveže. V zadnjih letih so najbolj priljubljeni sveži oz. začimbno-sveži vonji.

Glede na najnovejše metode razvrščanja, ločimo skupine dišav opisane spodaj (sistem za razvrščanje razvit iz strani Haarmann - Reimer). Parfumi različnih blagovnih znamk, so razdeljeni v šest glavnih skupin s podskupinami:

Cvetne dišave
(večinoma ženske)
cvetno-zelene (npr. Chanel No.19)
cvetno-sadne (npr. Givenchy Amarige)
cvetno-sveže (npr. Dior - Diorella, Diorissimo)
cvetno-fantazijske (npr. N.Ricci L´Air du Temps, Anais)
cvetno-aldehidne (npr. Chanel No.5)
cvetno-sladke (npr. Dior - Poison)
Orientalske dišave
(ženske in moške)
orientalske sladko-jantarne (npr. Dior - Dune)
orientalsko-začinjene (npr. YSL - Opium)
Chypre dišave
(ženske in moške)
chypre sadne (npr. Joop Femme)
chypre živalsko-cvetne (npr. Dior - Miss Dior)
chypre cvetne (npr. Paloma Picasso)
chypre sveže (npr. Halston)
chypre zelene (npr. Dior - Fahrenheit)
chypre lesne
chypre Yuft (usnje)
chypre tobačne
chypre iglaste (npr. Guy Laroche - Drakkar Noir)
Fougère (beri:fužér)
(večinoma moške)
fougère sveže (npr. Davidoff Cool Water - moški)
fougère cvetne (npr. Paco Rabanne Pour Homme)
fougère lesne (npr. Kouros)
fougère sladko-jantarne (npr. Brut)
Citrusne
(večinoma moške)
citrusno-cvetne (npr. Dior - Eau Sauvage)
citrusno-fantazijske (npr. Armani pour Homme)
citrusno-zelene (npr. Guy Laroche - Drakkar)
Sivka
(večinoma moške)
sveža sivka (npr. Yardley, Avon, Shiseido)
začinjena sivka (npr. Halston 101)
X - mošusove dišeče snovi mošusa se na splošno uporabljajo v vseh zgornjih kategorijah

Cvetne dišave

Cvetno-zelene
Vsebujejo predvsem komponente vonjev naslednjih rastlin: iris, galbanum (smola, ki jo pridobivajo iz nektaerih iranskih in afriških rastlin). Sveži in emancipirani vonji.

Cvetno-sadne
Vsebujejo dišavne elemente ananasa, breskve, marelice, črnega ribeza, jabolka. Aroma vonja je izrazito sadna. 

Cvetno-sveže
Vsebujejo predvsem dišavne elemente narcis, hijacint, pomarančnih cvetov. V to dišavno skupino spadajo tudi arome bergamotke, jasmina, ali vonj sveže zelene trave. Vonj pomladnega cvetja.

Cvetno-fantazijske
Vsebujejo dišavne komponente vrtnice, jasmina, ylang-ylang-a, narcis, tuberoze, iris, nageljnov. Nežno romantične vonjave, ki vsebujejo veliko cvetja ter različne kombinacije ustvarjene z belimi cvetovi. Arome teh dišav so tople in opojne (npr Cacharel Anais Anais).

Cvetno-aldehidne
Cvetni elementi so posebej združeni s skupino alifatskih aldehidov. Aldehid (beseda je nastala iz izraza dehid-rogenirani al-kohol) je brezbarvna organska spojina, proizvedena z oksidacijo ali dehidrogenacijo alkohola. Dišave so elegantne in tipično ženske. Najbolj znana je Chanel.. No.5.

Cvetno-sladke
Težke intenzivna dišave sestavljene iz težjih cvetnih vonjev.

Orientalske dišave

Orientalske sladko-jantarne 
Vsebujejo predvsem cvetlične, balzamično-živalske, citrusne, vanilija-jantarne dišavne elemente. Pogosto so dopolnjene z zelenimi in začimbnimi vonji, ki so jim dodane sladke komponente jantarja. Moški vonji so mešanica jantarja, medu in vanilijeve osnove

Orientalsko-začimbne 
Vsebujejo elemente muškatnega oreščka, nageljnove žbice, cimeta, vrtnice, pomaranče, cedre in sandalovine. 

Chypre dišave

Chypre sadne
Tipične težke arome sadja, katerih glavna sestavina je breskev.

Chypre živalsko-cvetne
Ta komponenta je priljubljena tako pri moških kot ženskah dišavah. Sestavine živalskega izvora vplivajo na ženskost komponente, grenak vonj usnja pa na moškost. 

Chypre cvetne 
Večinoma vsebuje dišavne elemente gardenije (npr. Paloma Picasso), pogostokrat v kombinaciji s pačulijem.

Chypre sveže 
Vsebuje čisto sestavo ciprese. Lahek, močan vonj.

Chypre zelene 
Najlažji in najbolj svež vonj skupine Chypre. Vsebuje arome dišeče trave ali zelenega listja, tudi lesne note, note maha, borovih iglic, svežih listov (npr Dior - Fahrenheit).

Chypre lesne
Vsebuje naslednje arome: sandalovina, pačuli, andropogon, vetiver, cedra.

Chypre Yuft (usnje) in tobačne
Pogosto so v kombinaciji z začimbnimi in rastlinskimi sestavinami.

Chypre iglaste 
Dišave, ki izhajajo iz lesnih not ter izvlečkov borovih iglic.

Fougère dišave

Fougère sveže
Prevladujeje komponenta sivke, obogatene z začimbnimi aromami, aromami zelišč in vonjem lesa.

Fougère cvetne 
Cvetni vonj, ki so mu dodane arome pomarančnih cvetov, ciklame, šmarnice in nerolija.

Fougère lesne
Sem spadajo predvsem moderne sintetične sustance, odišavljene z aromami ambra in redkih dreves.

Fougère sladko-jantarne
Naravo teh dišav tvori sladek vonj v kombinaciji z jantarjem. Dodani so tudi elementi kumarina.

Citrusne dišave

Citrusno-cvetne
Vsebuje drobne zeliščne elemente. Uporablja se za unisex dišave.

Citrusno-fantazijske 
Vsebuje eterična olja citrusov in sodobnih sintetičnih elementov. Pogosto jo najdemo v različnih kolonjskih vodah.

Citrusno-zelene 
Osnovna je citrusov vonj, v kombinaciji s sadjem in zelenimi elementi.

Sivka dišave

Sveža sivka
Ne vključuje drugih komponent, kot aromo sivke. Svež efekt.

Začimbna sivka
Pikanten vonj z aromo borovih iglic. Za posebej svežo-začinjene dišave.

Olfaktorna piramida in parfumske note

Vonj parfumov sestavljajo vrhnje, srednje in spodnje note, ki tvorijo t.i. olfaktorno piramido. Ta razdelitev temelji na klasičnem oz. francoskem modelu gradnje parfuma.

Vrhnje ali zgornje note so tiste, s katerimi pridemo v stik neposredno po nanosu parfuma. Na koži se obdržijo le nekaj minut preden izhlapijo in ponavadi gre za sadne ali sladke vonje. Prav zato parfuma ne smemo izbrati na podlagi prvega vtisa, saj se njegov vonj po nekaj minutah spremeni. Morda nas prve nove navdušijo, parfum pa se nato razvije v povsem nepričakovano smer, ali pa nas prvi hip sploh ne pritegne, kasneje pa razvije čudovito aromo. V vsakem primeru moramo torej počakati, da do izraza pride bazna nota parfuma.

Srednje ali srčne note imenujemo tudi srce parfuma. Najpogosteje se prav v njih skriva značilni karakter parfuma, ki je lahko lesni, začimbni, cvetlični, sadni itd. Srednje note se na koži obdržijo nekaj ur, odvisno od jakosti parfuma. V opisu parfumov najpogosteje zasledimo prav srčne note.

Spodnje ali bazne note parfuma ostanejo na koži najdlje, lahko tudi do 24 ur. Gre za globlje vonje, ki jih pogosto sestavljajo vanilija, les, začimbe, sandalovina ali ambra in jih zavohamo šele po približno pol ure.

SESTAVA IN INTENZIVNOST DIŠAV

Parfum ali parfumski ekstrakt.
Vsebuje 15-30 % esence (dišavnih sestavin) v koncentriranem alkoholu (etanolu). Spada med najmočnejše in najdražje dišave. Na koži se obdrži 6-8 ur.

Parfumska voda (Eau de Parfum, EdP)
Vsebuje 8-15 % esence (dišavnih sestavin) v cca. 85-90 % raztopini alkohola (etanola). Spada med močnejše dišave, zaradi dolge obstojnosti pa je najbolj priljubljena intenziteta med ženskimi dišavami. Na koži se obdrži 4-5 ur.

Toaletna voda (Eau de Toilette, EdT)
Vsebuje 4-8 % esence (dišavnih sestavin) v cca. 80 % raztopini alkohola (etanola). Spada med šibkejše dišave, zato je primerna za vsakodnevno nošenje. Toaletne vode so ugodnejše kot parfumske, priljubljene pa so tako med moškimi kot tudi ženskimi dišavami. Na koži se obdrži 2-3 ure.

Kolonjska voda (Eau de Cologne, EdC)
Vsebuje 3-5 % esence (dišavnih sestavin) v cca. 70 % raztopini alkohola (etanola). Spada med najšibkejše vonje, uporablja pa se predvsem za moške dišave. Na koži se obdrži približno 2 uri.

 

Za zagotavljanje najboljših storitev uporabljamo piškotke. Z uporabo naših storitev se strinjate z našo uporabo piškotkov.

Strinjam se

Prijava

Ste pozabili geslo? Poslali vam bomo novo.
Ste prvič tukaj? Ustvari nov račun.