Olfaktorna prilagoditev
Olfaktorna prilagoditev je naraven proces, pri katerem se občutljivost na stalno prisoten vonj postopoma zmanjša. Možgani vonj, ki ga prepoznajo kot nenevaren in nespremenjen dražljaj, potisnejo v ozadje, da lahko učinkoviteje zaznavajo nove informacije iz okolja.
Prav zato po določenem času ne zaznavamo več izrazito vonja svojega doma, prostora ali parfuma, ki ga nosimo. Ker je parfum običajno nanesen na vrat, prsi ali lase, mu je naš nos izpostavljen skoraj neprekinjeno. Za druge ljudi pa predstavlja nov dražljaj, zato ga lahko še vedno jasno zaznajo.
Vloga sintetičnih dišavnih molekul
Pojav je posebno opazen pri sodobnih parfumih, ki vsebujejo molekule, kot so:
- ambroksan oziroma ambroksid,
- Iso E Super,
- sintetični mošus,
- druge lesno-jantarne in mošusne molekule.
Te sestavine so lahko zelo obstojne, vendar jih posamezniki ne zaznavamo enako intenzivno. Nekdo bo ambroksan opisal kot močan, suh in jantarno-lesen vonj, druga oseba pa ga bo komaj opazila.
Pomembno je poudariti, da to ne pomeni, da sintetične sestavine niso kakovostne. V sodobni parfumeriji se uporabljajo za ustvarjanje obstojnosti, globine, zračnosti, čistosti in učinkov, ki jih samo z naravnimi izvlečki težko dosežemo.
Specifična anozmija
Pri nekaterih ljudeh se pojavlja tudi specifična anozmija oziroma zmanjšana sposobnost zaznavanja določene molekule. Oseba lahko sicer normalno zaznava večino vonjev, vendar posameznega sintetičnega mošusa, ambroksana ali druge sestavine skoraj ne zavoha.
Razlog je lahko v razlikah med vohalnimi receptorji posameznikov. Zato se lahko zaznava istega parfuma med ljudmi zelo razlikuje. Kar je za eno osebo izrazito in obstojno, je lahko za drugo nežno ali skoraj neopazno.
Če takšna molekula predstavlja pomemben del strukture parfuma, lahko oseba dobi občutek, da je dišava šibka ali da ji manjka globina, čeprav jo drugi zaznavajo povsem normalno.
Ali se to dogaja samo pri sintetičnih sestavinah?
Ne. Naš vohalni sistem se lahko prilagodi kateremukoli vonju, tudi citrusom, cvetlicam, vanilji, začimbam ali vonju prostora.
Pri sintetičnih molekulah je pojav pogosto le bolj opazen, ker lahko ena sama molekula pomembno vpliva na projekcijo in značaj celotnega parfuma.
Kako preveriti obstojnost parfuma?
Lastna zaznava ni vedno zanesljiv pokazatelj obstojnosti. Parfum lahko preverimo na več načinov:
- nanesemo ga dlje od obraza, na primer na zapestje ali notranjo stran komolca,
- preizkusimo ga na oblačilu ali testnem lističu,
- za nekaj časa zapustimo prostor in se nato vrnemo,
- po nekaj urah za mnenje vprašamo drugo osebo.
Ni priporočljivo, da parfum ves čas preverjamo z neposrednim vohanjem zapestja. S tem se lahko nanj še hitreje prilagodimo.
Več nanosov ni vedno rešitev
Ko parfuma na sebi ne zaznamo več, ga pogosto ponovno nanesemo. Če pa je vzrok olfaktorna prilagoditev, je lahko dišava za okolico že zelo intenzivna.
To je posebno pomembno pri parfumih z ambroksanom, mošusi in obstojnimi lesno-jantarnimi molekulami. Na koži in oblačilih so lahko prisotni več ur, čeprav jih sami skoraj ne zaznavamo več.
Zaključek
Zaznava parfuma je odvisna od njegove sestave, kože, okolja in individualnega delovanja receptorjev za vonj. Če svojega parfuma po določenem času ne zavohamo več, to še ne pomeni, da je izginil.
Najverjetneje se je naš sistem zaznavanja vonjav nanj prilagodil ali pa ene od ključnih molekul zaznavamo šibkeje kot drugi. Preden dišavo ocenimo kot neobstojno, jo je zato smiselno preveriti na oblačilih, z razdalje ali s pomočjo druge osebe.